O meni..

Glasba je v naši družini obstajala že od mojega rojstva dalje. Oče (Jože) in stric (Vlado) sta oba glasbenika. Oba sta najprej nastopala v različnih skupinah, v mojem zgodnjem otroštvu pa sta skupaj ustanovila skupino Vlados Polka Madl`n, ki je delovala predvsem v Nemčiji. Lahko si mislite, da je bila moja neskončna želja igrati v tej skupini še posebej glede na dejstvo, da so igrali v tujini. A o tem več malo kasneje.

 Goldklang Sextett

Najprej sem že nekje v drugem razredu OŠ prijel v roke staro mamino kitaro in se kar sam od sebe naučil - poiskal nekaj malega osnovnih akustičnih prijemov. Takrat so moji najbližnji - predvsem oče verjetno prvič ugotovili, da mi je mati narava podarila nadpovprečen posluh. Oče mi je potem pokazal še nekaj ostalih prijemov in že sem veselo brenkal na raznih šolskih prireditvah ter raznih proslavah v mojem kraju. Ustanovili smo skupino, ki sem jo sestavljal jaz s kitaro in vokalom ter še nekaj deklet - sošolk, ki so imele pač bolj ali manj samo zametke posluha, a tako preprosto - enoglasno je še kar šlo.

Prehod zame pa je bil, ko sem iz podružnične šole v Šentilju (od 1. do 4. razreda) nadaljeval v Velenju, kjer so me vpisali v glasbeno šolo in sicer za klavirsko harmoniko. Zakaj? Hja, oče - kitarist in stric - basist sta dolgoročno upala, da bom kot glasbeni izobraženec na harmoniki nekdaj stopil poleg. A kaj bi to, ko pa je bila v naši družini vseskozi narodnozabavna glasba, v glasbeni šoli pa smo igrali po notah in to samo etude ter razne druge klasične skladbe. Skoraj bi se že izpisal, a sem potem vseeno nekako napackal teh nekaj letnikov nižje glasbene šole in lahko povem, da sem kljub svojemu takratnemu odporu do glasbene šole tam le pridobil znanje, brez katerega bi danes zagotovo težko shajal!

                                Sredenšek kvartet

Po zaključeni glasbeni šoli sem kar tako za hobi poprijel še za bas kitaro in že sem se znašel na veliko glasbenih odrih, saj sem po zaslugi izostrenega posluha ter smisla za narodnozabavno glasbo brez težav vskočil k marsikateri glasbeni skupini in takorekoč brez vaj igral celo veselico, če je bilo treba.

Čez čas pa sem se naveličal biti basist in sem zopet "iz kota" vzel v roke harmoniko in v slabih dveh mesecih pridobil nazaj kondicijo, ki mi je medtem upadla. S pomočjo nekaj glasbenih strokovnjakov sem se naučil še nekaj pomembnih tehnik igranja harmonike v narodnozabavni glasbi, ki nam jih v glasbeni šoli niso pokazali. In že sem se po zaslugi Irene Vrčkovnik (ki je takrat prepevala v stricevem&očetovem ansamblu) znašel v obnovljenem ansamblu Vesna, ki je bil moj prvi resnejši sestav. Kar lep čas smo vadili, nekaj tudi studijsko posneli in potem odigrali veliko raznih veselic in raznih drugih prireditev. Medtem sem si nabavil tudi klaviaturo (Yamaha PSR 6300) in se naučil veščin tudi na zabavnoglasbenem področju.

 Ansambel Sredenšek Sextet

A po slabih dveh letih se je zgodilo, da je stricevo&očetovo skupino (ki se je med drugim vmes preimenovala v Goldklang Sextett) nenadno zapustil harmonikar Boris Rošker in takrat je padla odločitev, da bom jaz pristopil k tej skupini. Takrat sem bil star 16 let. Glede na to, da so si Goldklangi v preteklih letih posneli svoja igranja na kasete, sem imel repertoar vseskozi v kasetniku in sem skoraj brez vaje znal zaigrati vse pesmi (ki so bile predvsem nemškega izvora) tako s harmoniko kot tudi s klaviaturo. Takrat se je torej uresničila moja otroška želja, da bi igral v tej skupini in to celo tujini. Še posebni izziv mi je bil ta, da sem igral v zasedbi, ki so jo poleg očeta in strica sestavljali sami akademski glasbeniki. V tem času sem si tudi prislužil nekaj več denarja in kmalu nabavil prvo - nekoliko zmogljivejšo klaviaturo (za tiste čase, seveda), Technics KN 1000. Ker je imel možnost kreiranja zvokov ter lasten sequencer (multistezni aranžer) sem se kaj kmalu znašel v vlogi aranžerja zabavne glasbe, pa čeprav sprva samo za potrebe našega ansambla. Takrat še ni bilo t.i. midi fajlov in zato smo zveneli precej inovativno, saj je ritmika delovala čisto drugače, kot pa pri ostalih skupinah, ki so zabavno glasbo izvajale z ritmi, ki so v tistih časih zveneli zelo skromno. Naj omenim, da sem s KN1000 v studiu Metro posnel celoten projekt za našo skupino in takrat je nastala tudi naša največja uspešnica - Tista bela roža. Po slabih dveh letih sem KN1000 zamenjal za mnogo zmogljivejši KN 2000 in mimogrede zašel v glasbene studie kot aranžer zabavne glasbe za mnoge skupine in posameznike.

                                 Trio Goličnik

Po zadnjem projektu Goldklang Sextett-a leta 1996 je skupina začela počasi stagnirati, saj v Nemčiji ni bilo več prostora za "vikend skupine", kot smo bili mi. Preživeli so samo največji profesionalci ter ostali, ki so igrali za tretjino ali manj našega honorarja (Čehi itd..), kar pa se nam ni več izšlo, saj so bili potni stroški previsoki. Tako sva z očetom že prej ustanovila slovensko skupino v pomanjšanem sestavu - kvartet, kjer je kot harmonikar pristopil - takrat še zelo mlad, a ambiciozen Robert Goter. Kaj hitro se je naučil repertoar, vmes poprijel tudi za klaviaturo, pa tudi nekaj vokalnih partov se je naučil. Robi je bil že takrat kot mladenič sposoben izvajati tudi najbolj zahtevne skladbe na diatonični harmoniki, kar je precej popestrilo naše nastope. In tako smo kar nekaj let delovali kot ansambel Sredenšek ter na vsaki veselici tudi po večkrat izvajali naš hit - Bela roža. Robi je leta 1997 odšel k drugi skupini, mi pa smo nadgradili skupino v klasičen kvintet, kjer sta sodelovala tudi brata Zeme, ki sta ravno takrat zapustila ans.Franca Miheliča. Žal pa ta sestav ni deloval dolgo, le kako leto in asnambel je zopet doživel kadrovske spremembe. Takrat pa sem tudi jaz to skupino zapustil, kar tudi štejem za eno izmed večjih prelomnic v moji glasbeni karieri.

                                    Ansambel Goter

Za ta korak sem se odločil predvsem zato, ker sem hotel neodvisno od skupine čimveč nastopati, saj se je izkazalo, da bo glasba postala moj poklic in temu posledično je bilo potrebno pridobiti čimveč glasbenih nastopov. Mimogrede naj omenim, da sem v tem času (l. 1998) "utrujenega" Technicsa KN 2000 zamenjal s takrat "raketno" Yamaho PSR 8000, ki mi je s svojo vrhunsko zmogljivostjo (vgrajen sampler, vokalist, trdi disk itd.itd.) omogočala, da sem kot "one man band" poleg zabavne glasbe izvajal tudi narodnozabavno s posemplano harmoniko Morino M, frajtonarico, kitaro, Baritonom King itd.. ter poleg tega z vgrajenim vokalistom pel večglasno, kot aranžer pa sem po vzoru drugih glasbenih mojstrov pričel uporabljati profesionalno računalniško opremo. Naj omenim, da še danes izvajam glasbo na istem principu in z isto klaviaturo, le da si pomagam še z drugo - Yamaha Tyros. Poleg igranja kot solist sem takrat sodeloval tudi z Robertom Goličnikom do leta 2000, ko me je k ponovnem sodelovanju povabil Robert Goter, ki je medtem ustanovil svoj ansambel in leta 1999 postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Vsled tega se mu je kariera začela bliskovito dvigovati in tako sem se odločil, da pristopim k njemu, a tokrat kot kitarist-klaviaturist-pevec. Tako smo skupaj prevandrali lep del Avstrije, nekaj malega Nemčije, pri nas pa smo odigrali ogromno porok ter nekaj drugih prireditev. Naše sodelovanje je trajalo dobrih 6 let (do leta 2006), ko se je Robert odločil za samostojno kariero. Sicer smo nadaljevali brez njega kot Turbo žur band, a ker skupina niti prej, niti kasneje ni naredila nobenega dobrega glasbenega projekta, je tudi terena tukaj zmanjkalo. Ko je pevka Tadeja prestopila k drugi skupini, sem se odločil, da s skupino Turbožurband zaključim.

In kaj počnem sedaj na področju izvajanja glasbe? Že štiri leta sodelujeva z "Dedijem" (Wieslaw Pniaczek), ki je odličen kitarist - vokalist, ime pa sva si nadela DUO HIT. Večkrat pa z nama sodeluje tudi pevka Danijela (kraljica jodlanja pri Vitezih Celjskih), ki poskrbi, da si naši gostje presneto dobro zapomnijo najin razširjeni sestav - TRIO HIT.

To je bilo "na kratko" - o meni..    :-)

© 2009 by David Sredenšek