Glasba je v naši
družini obstajala že od mojega rojstva dalje. Oče (Jože) in
stric (Vlado) sta oba glasbenika. Oba sta najprej nastopala
v različnih skupinah, v mojem zgodnjem otroštvu pa sta
skupaj ustanovila skupino Vlados Polka Madl`n, ki je
delovala predvsem v Nemčiji. Lahko si mislite, da je bila
moja neskončna želja igrati v tej skupini še posebej glede
na dejstvo, da so igrali v tujini. A o tem več malo kasneje.
Goldklang Sextett
Najprej
sem že nekje v drugem razredu OŠ prijel v roke staro mamino
kitaro in se kar sam od sebe naučil - poiskal nekaj malega
osnovnih akustičnih prijemov. Takrat so moji najbližnji -
predvsem oče verjetno prvič ugotovili, da mi je mati narava
podarila nadpovprečen posluh. Oče mi je potem pokazal še
nekaj ostalih prijemov in že sem veselo brenkal na raznih
šolskih prireditvah ter raznih proslavah v mojem kraju.
Ustanovili smo skupino, ki sem jo sestavljal jaz s kitaro in
vokalom ter še nekaj deklet - sošolk, ki so imele pač bolj
ali manj samo zametke posluha, a tako preprosto - enoglasno
je še kar šlo.
Prehod zame pa je bil, ko sem iz podružnične šole v Šentilju
(od 1. do 4. razreda) nadaljeval v Velenju, kjer so me
vpisali v glasbeno šolo in sicer za klavirsko harmoniko.
Zakaj? Hja, oče - kitarist in stric - basist sta dolgoročno upala,
da bom kot glasbeni izobraženec na harmoniki nekdaj stopil
poleg. A kaj bi to, ko pa je bila v naši družini vseskozi
narodnozabavna glasba, v glasbeni šoli pa smo igrali po
notah in to samo etude ter razne druge klasične skladbe.
Skoraj bi se že izpisal, a sem potem vseeno nekako napackal
teh nekaj letnikov nižje glasbene šole in lahko povem, da sem kljub svojemu
takratnemu odporu do glasbene šole tam le pridobil znanje, brez katerega
bi danes zagotovo težko shajal!
Sredenšek kvartet

Po zaključeni glasbeni šoli sem kar
tako za hobi poprijel še za bas kitaro in že sem se znašel
na veliko glasbenih odrih, saj sem po zaslugi izostrenega
posluha ter smisla za narodnozabavno glasbo brez težav
vskočil k marsikateri glasbeni skupini in takorekoč brez vaj
igral celo veselico, če je bilo treba.
Čez čas pa sem se naveličal biti basist in sem zopet "iz
kota" vzel v roke harmoniko in v slabih dveh mesecih
pridobil nazaj kondicijo, ki mi je medtem upadla. S pomočjo
nekaj glasbenih strokovnjakov sem se naučil še nekaj
pomembnih tehnik igranja harmonike v narodnozabavni glasbi,
ki nam jih v glasbeni šoli niso pokazali. In že sem se po
zaslugi Irene Vrčkovnik (ki je takrat prepevala v stricevem&očetovem
ansamblu) znašel v obnovljenem ansamblu Vesna, ki je bil moj
prvi resnejši sestav. Kar lep čas smo vadili, nekaj tudi
studijsko posneli in potem odigrali veliko raznih veselic in
raznih drugih prireditev. Medtem sem si nabavil tudi
klaviaturo (Yamaha
PSR 6300) in se naučil veščin tudi na zabavnoglasbenem
področju.
Ansambel Sredenšek Sextet
A
po slabih dveh letih se je zgodilo, da je stricevo&očetovo
skupino (ki se je med drugim vmes preimenovala v Goldklang
Sextett) nenadno zapustil harmonikar Boris Rošker in takrat
je padla odločitev, da bom jaz pristopil k tej skupini.
Takrat sem bil star 16 let. Glede na to, da so si Goldklangi
v preteklih letih posneli svoja igranja na kasete, sem imel
repertoar vseskozi v kasetniku in sem skoraj brez
vaje znal zaigrati vse pesmi (ki so bile predvsem nemškega
izvora) tako s harmoniko kot tudi s klaviaturo. Takrat se je
torej uresničila moja otroška želja, da bi igral v tej
skupini in to celo tujini. Še posebni izziv mi je bil ta, da
sem igral v zasedbi, ki so jo poleg očeta in strica
sestavljali sami akademski glasbeniki. V tem času sem si
tudi prislužil nekaj več denarja in kmalu nabavil prvo -
nekoliko zmogljivejšo klaviaturo (za tiste čase, seveda),
Technics KN 1000. Ker je imel možnost kreiranja zvokov ter
lasten sequencer (multistezni aranžer) sem se kaj kmalu
znašel v vlogi aranžerja zabavne glasbe, pa čeprav sprva
samo za potrebe našega ansambla. Takrat še ni bilo t.i. midi
fajlov in zato smo zveneli precej inovativno, saj je ritmika
delovala čisto drugače, kot pa pri ostalih skupinah, ki so
zabavno glasbo izvajale z ritmi, ki so v tistih časih
zveneli zelo skromno. Naj omenim, da sem s KN1000 v studiu
Metro posnel celoten projekt za našo skupino in takrat
je nastala tudi naša največja uspešnica - Tista bela roža.
Po slabih dveh letih sem KN1000 zamenjal za mnogo
zmogljivejši KN 2000 in mimogrede zašel v glasbene studie
kot aranžer zabavne glasbe za mnoge skupine in posameznike.
Trio Goličnik
Po
zadnjem projektu Goldklang Sextett-a leta 1996 je skupina
začela počasi stagnirati, saj v Nemčiji ni bilo več prostora
za "vikend skupine", kot smo bili mi. Preživeli so samo
največji profesionalci ter ostali, ki so igrali za tretjino
ali manj našega honorarja (Čehi itd..), kar pa se nam ni več
izšlo, saj so bili potni stroški previsoki. Tako sva z
očetom že prej ustanovila slovensko skupino v pomanjšanem
sestavu - kvartet, kjer je kot harmonikar pristopil - takrat
še zelo mlad, a ambiciozen Robert Goter. Kaj hitro se je
naučil repertoar, vmes poprijel tudi za klaviaturo, pa tudi
nekaj vokalnih partov se je naučil. Robi je bil že takrat
kot mladenič sposoben izvajati tudi najbolj zahtevne skladbe
na diatonični harmoniki, kar je precej popestrilo naše
nastope. In tako smo kar nekaj let
delovali kot ansambel Sredenšek ter na vsaki veselici tudi po
večkrat izvajali naš hit - Bela roža. Robi je leta 1997
odšel k drugi skupini, mi pa smo nadgradili skupino v
klasičen kvintet, kjer sta sodelovala tudi brata Zeme, ki
sta ravno takrat zapustila ans.Franca Miheliča. Žal pa ta
sestav ni deloval dolgo, le kako leto in asnambel je zopet
doživel kadrovske spremembe. Takrat pa sem tudi jaz to
skupino zapustil, kar tudi štejem za eno izmed večjih
prelomnic v moji glasbeni karieri.
Ansambel Goter
Za
ta korak sem se odločil predvsem zato, ker sem hotel
neodvisno od skupine čimveč nastopati, saj se je izkazalo,
da bo glasba postala moj poklic in temu posledično je bilo
potrebno pridobiti čimveč glasbenih nastopov. Mimogrede naj
omenim, da sem v tem času (l. 1998) "utrujenega" Technicsa
KN 2000 zamenjal s takrat "raketno" Yamaho PSR 8000, ki mi
je s svojo vrhunsko zmogljivostjo (vgrajen sampler, vokalist,
trdi disk itd.itd.) omogočala, da sem kot "one man band"
poleg zabavne glasbe izvajal tudi narodnozabavno s
posemplano harmoniko Morino M, frajtonarico, kitaro,
Baritonom King itd.. ter poleg tega z vgrajenim vokalistom
pel večglasno, kot aranžer pa sem po vzoru drugih glasbenih
mojstrov pričel uporabljati profesionalno računalniško
opremo. Naj omenim, da še danes izvajam glasbo na
istem principu in z isto klaviaturo, le da si pomagam še z
drugo - Yamaha Tyros. Poleg igranja kot
solist sem takrat sodeloval tudi z Robertom Goličnikom do
leta 2000, ko me je k ponovnem sodelovanju povabil Robert Goter, ki je medtem ustanovil svoj ansambel in leta 1999
postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.
Vsled tega se mu je kariera začela bliskovito dvigovati in
tako sem se odločil, da pristopim k njemu, a tokrat kot
kitarist-klaviaturist-pevec. Tako smo skupaj prevandrali lep
del Avstrije, nekaj malega Nemčije, pri nas pa smo odigrali
ogromno porok ter nekaj drugih prireditev. Naše sodelovanje
je trajalo dobrih 6 let (do leta 2006), ko se je Robert odločil za
samostojno kariero. Sicer smo nadaljevali brez njega kot Turbo žur band, a ker skupina niti prej, niti kasneje ni
naredila nobenega dobrega glasbenega projekta, je tudi
terena tukaj zmanjkalo. Ko je pevka Tadeja prestopila k
drugi skupini, sem se odločil, da s skupino Turbožurband
zaključim.
In kaj počnem sedaj na področju izvajanja glasbe? Že štiri
leta sodelujeva z "Dedijem" (Wieslaw Pniaczek), ki je
odličen kitarist - vokalist, ime pa sva si nadela DUO HIT.
Večkrat pa z nama sodeluje tudi pevka Danijela (kraljica
jodlanja pri Vitezih Celjskih), ki poskrbi, da si naši
gostje presneto dobro zapomnijo najin razširjeni sestav -
TRIO HIT.
To je bilo "na kratko" - o meni.. :-)
© 2009 by David Sredenšek |